O nas..

NA MLADIH (TUDI POSLOVNEM) SVET STOJI - NAMESTO STRICEV IZ OZADJA DOBRA ENERGIJA

V Beli krajini se je pojavil Zavod za zdravo življenje.

Najprej sta bila dva, sedaj jih je osem, pa še več jih bo - Pravijo, da ustvarjajo kulinarično zlato - Prečiščeno maslo Zlati Ghee po receptih prabababic - Ustanavljajo svojega medtem pa podpirajo azil za odslužene krave – Mladi podjetniki z izvirnostjo in pozitivno energijo brez pomoči države kljubujejo gospodarskim težavam.

Zavod za zdravo življenje domuje na Jugorju nad Metliko. Najprej sta bila dva in imela sta 100 evrov kapitala. Njihov osnovni produkt je Zlati Ghee – kuhano, oziroma prečiščeno maslo, pravijo mu tudi kulinarično zlato, saj je nepogrešljivo v tradicionalnih kuhinjah sveta. Zapisi o njem segajo več tisoč let v zgodovino, njegovo vsestransko uporabo in številne dobrodejne učinke pa so poznale tudi naše prababice. In tu se začne zgodba Zavoda za zdravo življenje.

Zakaj zavod?

“Lahko bi bili KD, SP, D.O.O., ampak smo zavod zato, ker se celostno sliši in je v ozadju nekaj ljudem bolj prijaznega. Tako tudi delujemo.« je odgovoril eden izmed ustanoviteljev. »Začela sva s stotimi evri, bolj iz hobija in navdušena nad maslom, vendar smo se sedaj kar razpasli, to pa je zahtevalo ogromno predanosti in veliko trdega dela. Nimamo botrov, stricev, tet, da bi nas finančno podpirali in usmerjali, imamo pa veliko dobre energije, volje, pridnosti, načrtov in vizij.« Javno smo odprti za donacije v podporo.

Koliko časa že delujete?

»Lanskega oktobra je bilo štiri leta odkar smo na prodajnih policah pred tem pa smo ga kuhali zase in širši krog prijateljev. Naši izdelki so na voljo v 100 trgovinah po Sloveniji, prisotni smo v vseh večjih mestih, pripravljamo pa se tudi na trženje v tujini. Saj vemo, da je zdrava hrana v Evropi vse bolj cenjena.«

Kaj je vaš osnovni proizvod?

“Poimenovali smo ga Zlati Ghee je pripravljen iz svežega mleka krav proste paše, ki živijo naravno življenje po EKO in BIO visoko predpisanih standardih tudi čez zimo. S kuhanjem surovo maslo izloči ogljikove hidrate, beljakovine in vodo, ter tako postane olje z edinstveni okusom in aromo. Njegova izjemna uporabnost je idealna alternativa za mnoga olja in maščobe, saj vsebuje dobre maščobne kisline in je brez laktoze in kazeina.”

“Ima višjo točko dimljenja kot mnoga olja« je dodal drugi od ustanoviteljev.« Je odličen za pečenje in cvrtje vseh vrst jedi, hkrati poglobi in razširi okus pripravljenemu obroku. Je idealen dodatek k prilogam kot so mlinci, riž, pire krompir, omake, testenine in podobno. Čudovit je za praženje začimb, lahko ga namažemo na kruh samostojno, z marmelado ali z njim izdelamo svoj namaz. Uporabljamo ga pri pripravi odličnih sladic, palačink, pralin, kruha in ostalih izdelkov iz testa.”

Kako imate urejeno trženje?

“Kar se tiče tržnih zakonov, smo na istem kot d.o.o. Plačujemo davke, prispevke, vse kar je potrebno in hoče država.”
In spet drugi:“ Smo neprofitni. Čisti dobiček ostane na zavodu, za eko razvoj, precej ga namenimo tudi v dobrodelne projekte.” Zavedamo se kako častno opravilo je hraniti ljudi!

Zakaj prav Zlati Ghee?

»Najstarejša znanost v medicini ajurveda, temelji prav na tem maslu, ki je od pašnih živali. Krave živijo zunaj, v naravi, imajo svobodo, vodo, sonce, uživajo živo hrano in se veliko gibljejo ter v miru prežvekujejo. Krava vse to združuje v mleku, Zlati Ghee pa je destilat tega mleka. V Gheeju je vsa ta celostna zgodba narave in zato mu tudi pravimo esenca narave.” Pove Prvi, Drugi pa doda:

“ Po ajurvedski filozofiji je esenca narave življenjska energija. Kar se tiče hrane, je to prečiščeno, kuhano maslo ali Ghee. Če ga dodamo v katerokoli hrano, jo osvežimo in energetsko podkrepimo, zato je hrana bolj okusna. Zlati Ghee je naravni konzervans, zato smo naredili tudi namaze s tartufi, sezamom, čemažem, s česnom in peteršiljem, negovalno kremo, pripravljamo pa še druge.”

Začela sta sama , koliko vas je sedaj?

»Sedaj nas je že kar nekaj in odprti smo za podporne člane. V današnji državi je težko imeti ljudi zaposlene za polni delovni čas. Trenutno nas je zaposlenih 5, ostali priskočijo po dogovoru in večinoma prostovoljno, v bistvu smo zanimiva kombinacija, nas je v ekipi že osem. Domačini, mnogi slovenci ter kopica novinarjev nas zelo podpirajo.«

Slišali smo, da pripravljate tudi azil za odslužene krave?

»Da, to je naša vizija, da bi sčasoma krave, ki so kapitalistično odrabljene, mlekarice in naj bi šle v zakol, bi jih z viškom denarja odkupili in ustvarili nekakšen azil. Žival energetsko takoj začuti, da se je nekaj spremenilo in lahko se zgodi, da bodo dajale ponovno mleko ali pa nekaj več tega. Naredili bomo azil, kamor bodo lahko ljudje prišli pogledat, hranit kravice, postavili bomo vrtičke, da bo kraj prijazen tudi za družine, posameznike, otroke. S tem bi radi ustvarili tudi zgled, kako oplemenititi blagovno znamko, recepturo, biti v skladu z naravo, floro in favno in ustvariti še kaj več, višji smisel.”
Karmen Pust, Tone Fornezzi (»Nedeljski časopis«)

Kam so vse srečne krave šle?

Izgubili smo sočutje, zato je žrtvovanje samoumevno, tako sebe kot živali.
Menimo, da je najpomembnejši volilni listič tisti v naši denarnici. Kam vlagamo svoj denar, kakšne izdelke kupujemo in koga podpiramo. Manj damo za kvaliteto kot kvantiteto. Sam opažam, da ko odrastemo, ne potrebujemo ne vem koliko hrane, predvsem potrebujemo kakovost. Mi lahko izvolimo ekološkega kmeta, s tem ko podpiramo ekološke projekte, kot so Letni časi, ekološke tržnice, zavode, inštitute in podobno. Več ko nas bo na takšnih dogodkih, večja bo spodbuda za ekološke kmete in ostale. Spomnimo se, včasih je bilo vse ekološko. Moja babica, ki ima letos osemdeset let, mi je o tem pripovedovala. Veliko je odvisno tudi od naših navad. Prej, ko smo naročili kozarce vina, smo pozabil vprašati, ali imajo ekološko. Običajno vino je škropljeno najmanj desetkrat, to vemo, ker smo imeli vinograde. Na leto smo porabili tri tisoč litrov škropiva, pa smo imeli samo osemsto trt. Zdaj pa si predstavljate, koliko vinogradov je v Sloveniji in kakšna je poraba. Ni vprašanj, so samo odgovori. Tretji Newtonov zakon, ki govori o akciji in reakciji, je ključen. Najpomembnejše delo je delo na sebi, kaj jemo, s kom se družimo, kako dihamo in kaj kupujemo.

Vaš zadnji projekt skupaj z Inštitutom S.U.R.F združuje semena koruze in kuhano maslo oziroma ghee. Je pokovka res stara več kot pet tisoč let?

Tako kažejo arheološke najdbe v Južni Ameriki. Pokovke niso le jedli, uporabljali so jo tudi za ustvarjanje ogrlic in vedeževanje. Mi kot zavod skupaj z ekipo S.U.R.F z izdelkom želimo povedati več stvari, najprej, da ljudje vzpostavijo stik s semeni. Lahko jih namreč tudi posadite. Pa tudi to, da si prigrizke pripravljamo sami. Ekološko koruzo za pokovko smo iskali vsepovsod po Sloveniji in je ni veliko. Povezali se bomo z našo semensko banko Amarant in Eko semensko iniciativo. Lahko kupite vrečko petdesetih semen, ne cele vreče. Zrno za pokovko je namreč drugačno od tistega, ki ga uporabljamo na primer za polento.

Ste bili presenečeni nad tem?

Poglejte, majhni smo. Poslali smo ne vem koliko elektronske pošte vsem, ki bi nam lahko pomagali, pa ni bilo uspeha.

Ob izdelku ste skupaj z ekipo inštituta S.U.R.F napisali, da podpirate projekt Srečna kravica. Krave, ki vse življenje dajejo mleko, potem peljejo pod nož. Le zelo redke dobijo zatočišče.

Ljudje, ki dajejo zavetišče kravam, da dočakajo naravno smrt, živijo skromno. Pravzaprav zelo skromno, lahko rečem trikrat skromno. Naša organizacijska oblika je Zavod za zdravo življenje in delujemo v tej smeri, da dobiček usmerjamo za dobronamerne akcije. Za začetek bomo za to namenili petino sredstev od prodanega izdelka. Prej si tega nismo mogli privoščiti, zrasli smo brez evropskih sredstev, posojil ali podpore staršev. Bilo je garanje in veliko razdajanja. Ves denar smo vlagali v razvoj in ga še vedno. Do zdaj smo že trikrat nakazali ljudem, ki imajo zavetišča za krave. Vsaka krava predstavlja stroške, treba jo je prehraniti v vseh letnih časih. Kmet dobi od mesarja za odrabljeno mlekarico tudi do 500 evrov. Toliko stane odkup, ampak tiste, ki so že odkupljene, je treba vzdrževati.

V Indiji pravijo, da od kogar mleko piješ, postane tvoja mati. Zakaj potem splošno nezanimanje za krave?

Žrtvujemo se za kapitalizem, zanj pravzaprav žrtvujemo vse, kar imamo. Zato nimamo odnosa do žrtvovanja živali ali soseda. Izgubili smo sočutje, zato je žrtvovanje samoumevno, tako sebe kot živali.

Ghee oziroma kuhano maslo lahko uporabljamo tudi na koži. Tradicionalna medicina meni, da je zelo pomembno, ker skozi kožo vse preide v našo kri.

S srednje ekonomske šole se spomnim razpredelnice, ki je kazala, koliko ima vojska topov in masla. Masla kot ghee, kuhanega, ne surovega. V vojski je bilo kuhano maslo zelo pomembno, za vzdrževanje puške, čevljev, kože pozimi in poleti ter hkrati kot odlično živilo. Maslo na glavi preprečuje izgubo temperature, če daš v maslo vrvico, imaš odlično svetilko. To me je res prevzelo, ghee je holistična zgodba. Beseda ima protoindoevropski izvor iz besede ghrta, ki se prevaja tudi v mesijo. Ta naj bi bil v ghee namakal zelišča in s tem zdravil ljudi. Ghee veže nase esenco rastline, njenega duha, če se namažemo, s tem lahko doživimo transformacijo. Ghee je zelo blizu telesu, le malo ga izločimo skozi urin in blato. Ghrta, ghee in izpeljanka tisti, ki je maziljen, imajo pomen, zato tudi nismo napisali le kuhano maslo. Poleg vode je ghee eden najpomembnejših medijev. Ko pripravljamo ghee, se temu zares posvetimo, loncem z maslom zaigramo kot občinstvu.

Za tiste, ki poznajo antropologijo, to ni nenavadno. Kakšni pa so odzivi kupcev?

Ljudje so različni, nekaterim se že na obrazu vidi, kako sprejemajo svet.

Katerina Vidner Ferkov, Delo.si

ghee mobile template